MMC RTV Slovenija

Svet - Zgodbe

Nemiri v Kirgiziji so se pojavili po parlamentarnih volitvah.Kirgizijo so pred leti po razpadu Sovjetske zveze l. 1991 označevali za "Švico osrednje Azije", saj je bila med sosednjimi sovjetskimi republikami, kjer so po razglasitvi neodvisnosti oblast prevzeli prejšnji lokalni komunistični voditelji, najbolj demokratično usmerjena in si je zato med zahodnimi državami pridobila tudi največ naklonjenosti.

Predsednik Askar Akajev je v sredini 90. let veljal za liberalnega voditelja, ki je poskušal z gospodarskimi reformami v to majhno gorato srednjeazijsko državo privabiti tuj kapital, v primerjavi z voditelji sosednjega Kazahstana, Uzbekistana in Tadžikistana pa je edini dovolil nekaj opozicije.

Geografska odmaknjenost in majhen trg s pet milijoni prebivalcev skupaj z vse bolj avtoritarnim vladanjem Akajava in naraščajočo korupcijo Kirgiziji niso prinesli blaginje in kar desetina Kirgizov si denar služi v sosednjem Kazahstanu in Rusiji, veliko pa jih živi tudi v Moskvi.

Askar Akajev je na oblast v Kirgiziji prišel leta 1991.Največje bogastvo Kirgizije je voda, saj na njenem ozemlju izvira kar štirideset odstotkov rek Srednje Azije, drugače pa ima država malo naravnih bogastev in slabo razvito industrijo, skoraj polovica prebivalcev pa se še vedno preživlja s kmetijstvom.

Večina prebivalcev je muslimanov, družba je tradicionalna in ostaja razdeljena na klane. Klani na revnem jugu tistim na severu, kjer je rojen tudi Akajev, očitajo prevlado, izkoriščanje in elitizem.

Zaradi meje s Kitajsko in lege v zelo nemirnem delu Azije ostaja strateško pomembna za Rusijo in ZDA, ki se bojujejo proti različnim skrajnim islamskim skupinam, katere obtožujejo povezav s teroristično mrežo Al Kaida. Obe velesili imata v bližini Biškeka tudi vsaka svoje vojaško oporišče.

Država na prepiju skrajnežev in tihotapcev
Konec prejšnjega stoletja so na jugu Kirgizije islamski skrajneži iz sosednjega Uzbekistana izvedli več napadov na vladne sile in Kirgizija je v boj proti njim leta 2000 ob južno mejo poslala polovico svoje vojske. Prek juga Kirgizije vodi tudi tihotapska pot z mamili iz Afganistana in Tadžikistana, zato prihaja tudi do spopadov z oboroženimi tolpami.

V prestolnici Biškek živi več kot 800.000 ljudi.Opozicija je slabo organizirana in kaže etnično pripadnost, najbolj pa jo podpirajo predvsem na revnem jugu države, kjer živi tudi polmilijonska uzbeška manjšina. V tem delu je v začetku 90. let izbruhnilo etnično nasilje med Uzbeki in Kirgizi, ki so sicer z okoli 60 odstotki večinsko prebivalstvo, živijo pa predvsem na severu, kjer živi tudi ruska manjšina, ki predstavlja petino prebivalcev.

Pozimi leta 2002 je bilo v spopadih protestnikov s policijo v južnem mestu Oš, ki je drugo največje mesto v državi, ubitih več ljudi, potem ko so oblasti aretirale enega od vodij opozicije.

Leta 2005 je v državi zaradi poneverb na parlamentarnih volitvah prišlo do množičnih protestov, ki so stmoglavili predsednika Askarja Akajeva. Na predsedniških volitvah je nato zmagal Kurmanbek Bakijev.

Mnogi poskušajo dogodke po volitvah primerjati z revolucijo vrtnic v Gruziji in oranžno revolucijo v Ukrajini, vendar pa v Kirgiziji ni težava iskanje prave barve, ampak pravega voditelja, oviro pa pomeni tudi njena oddaljenost od Evrope.

Bakijev moral odsloviti brata Kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je odpustil svojega brata, ker naj bi bil udeležen v afero s podtaknjenim heroinom.
V Biškeku protest proti Bakijevu Proti korupciji in vladanju Kurmanbeka Bakijeva je v glavnem mestu Kirgizije protestiralo okoli 10.000 privržencev opozicije.
Kirgizija o ustavi konec leta Predsednik Kirgizije Kurmanbek Bakijev je podpisal odredbo o ustavnem referendumu, ki naj bi potekal konec letošnjega leta.
Kirgiški zapor spet pod nadzorom Kirgiška vojska je uspela vzpostaviti nadzor nad zaporom, ki so ga zaporniki nadzorovali skoraj dva tedna. Dva zapornika sta umrla.
Kirgiški zaporniki ubili poslanca Zaporniki v nekem kirgiškem zaporu so ubili poslanca in njegova osebna stražarja, ki so jih med njihovim obiskom zajeli za talce.
Riceova zagotavlja pomoč Kirgiziji Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je Kirgiziji zagotovila ameriško podporo pri uvajanju demokratičnih reform.
Bakijev tudi uradno predsednik V glavnem mestu Kirgizije Biškeku je Kurmanbek Bakijev tudi uradno prevzel posle predsednika države.
ZDA bodo ostale v Kirgiziji Kirgizija je ZDA zagotovila, da lahko obdrži svoje vojaško oporišče v državi, ki ga ima za podporo vojaškim operacijam v Afganistanu.
Umik oporišč ZDA iz Kirgizije? Novoizvoljeni kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je pod vprašaj postavil smiselnost nadaljnje prisotnosti vojske ZDA v državi.
V Kirgiziji prepričljivo vodi Bakijev Po izidih vzporednih predsedniških volitev v Kirgiziji naj bi z ogromno prednostjo zmagal opozicijski voditelj Kurmanbek Bakijev.
Akajev zanika vpletenost v nemire Nekdanji kirgiški predsednik Askar Akajev je zanikal obtožbe, da stoji za petkovimi nemiri v prestolnici Biškek.
Protestniki za odstop Bakijeva Kirgiška policija je iz poslopja vlade izgnala vse protestnike, ki so zahtevali odstop začasnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Pet kandidatov za predsednika Kirgizije Za predsednika Kirgizije se bo na volitvah 10. julija potegovalo pet kandidatov, med njimi tudi začasni predsednik Kurmanbek Bakijev.
V Biškeku ubili kirgiškega poslanca Šef kirgiške policije je sporočil, da je bil v središču Biškeka ustreljen poslanec Žirgalbek Surabaldijev.
Množica nad protestnike v Biškeku Na vrhovno sodišče v Biškeku je vdrla množica razjarjenih ljudi, da bi nagnala ven protestnike, ki tam vztrajajo že od aprila.
Peterle v Biškeku o volitvah Lojze Peterle, odposlanec predsedujočega Ovseju, je v Biškeku z oblastmi govoril o pripravi predsedniških volitev.
Poskus umora v Kirgiziji Kandidat na predsedniških volitvah v Kirgiziji in poslanec Bajaman Erkinbajev je izjavil, da je bil v četrtek tarča poskusa atentata.
Blokada vrhovnega sodišča v Kirgiziji V Kirgiziji je okoli 200 protestnikov zasedlo poslopje vrhovnega sodišča, zahtevajo pa odstop vseh njegovih sodnikov.
Biškek podpira Ovsejev načrt Oblasti v Kirgiziji so po srečanju s predsedujočim Ovseju Dimitrijem Ruplom podprle načrt organizacije za obnovo države.
Rupel in Peterle v Kirgiziji Predsedujoči Ovseju, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, je prispel v Kirgizijo, s čimer začenja turnejo po Srednji Aziji.